1. Glede posredovanja zbirk podatkov Informacijskemu pooblaščencu:
Posredovanje osebnih podatkov in zbirk osebnih podatkov ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-1, ki glede tega določa splošno pravilo, da se sme osebne podatke v zasebnem sektorju obdelovati le na podlagi osebnega soglasja osebe, na katero se nanašajo, ali na podlagi zakona (10. člen ZVOP-1). Med obdelavo osebnih podatkov štejemo tudi njihovo posredovanje tretjim osebam (6. člen ZVOP-1).
Društvo bi tako lahko posredovalo podatke o svojih članih Informacijskemu pooblaščencu ali tretji osebi zgolj v primeru, če bi za to imelo soglasje svojih članov ali pa če bi tako določal zakon. Ker pa zakon takšne pravice društvu ne daje, bi društvo lahko to storilo le, če bi imelo soglasje svojih članov.
Kot omenjate, ima društvo na sami pristopni izjavi navedeno, da ob samem vpisu član društvu dovoljuje, da uporablja njegove osebne podatke za namene društva. Namen društva je opredeljen v samem temeljnem aktu (statutu) društva (9. člen Zakona o društvih – ZDru-1) in zgolj v primeru, če bi bilo posredovanje podatkov tretji osebi zajeto v samem namenu društva, bi kaj takega bilo možno in dovoljeno. V kolikor pa temu ni tako in iz namena društva ni jasno razvidno, da izpolnjevanje namena društva pomeni posredovanje podatkov članov Informacijskemu pooblaščencu, društvu podatkov o članih ni potrebno posredovati Informacijskemu pooblaščencu, niti tega ne sme storiti, saj bi s tem kršilo zakon.
Če je namen društva tako npr. razvijanje športa, varstvo narave, kulturne dejavnosti, varstvo pred nesrečami, zastopanje interesov svojih članov in podobno, potem so to nameni, ki ne zajemajo soglasja k posredovanju podatkov o članih tretjih osebam in društvo tega ne sme storiti (in ne samo, da mu ni treba).
V zvezi s prijavo zbirk osebnih podatkov pa velja sledeče: ZVOP-1 res določa, da morajo osebe, ki obdelujejo osebne podatke izdelati t.i. kataloge zbirk osebnih podatkov . Katalogi zbirk so opisi o tem, katere osebne podatke organizacija ima, a brez navedbe konkretnih podatkov – npr. navedba, da društvo obdeluje podatke o članih: ime, naslov, telefon in podobno, pri čemer katalog teh imen in naslovov dejansko ne vsebuje. Takšne kataloge zbirk osebnih podatkov je tudi potrebno posredovati Informacijskemu pooblaščencu (27. člen ZVOP-1), a le v primeru, če ima organizacija 50 ali več zaposlenih (četrti odst. 7. člena ZVOP-1). Ne glede na to, pa za društva zakon izrecno določa, da jim kataloga ni potrebno niti izdelati, niti ga posredovati informacijskemu pooblaščencu za podatke, ki se nanaša na njegove člane in to ne glede na število zaposlenih (drugi odst. 7. člena ZVOP-1).
Društvu tako za zbirko osebnih podatkov o svojih članih ni potrebno izdelati posebnega kataloga (opisa te zbirke), niti kataloga ni potrebno posredovati Informacijskemu pooblaščencu. Za druge zbirke osebnih podatkov, ki bi jih društvo imelo (npr. seznam uporabnikom, kontaktne številke prostovoljcev in podobno), pa velja obveznost sestave kataloga in posredovanja kataloga Informacijskemu pooblaščencu le, če ima društvo 50 ali več zaposlenih.
2. Glede obveznosti pravilnika o varstvu osebnih podatkov:
ZVOP-1 glede obveznosti sprejetja akta, ki ureja varstvo osebnih podatkov določa, da morajo poseben akt, s katerimi se predpiše postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov in drugo, imeti tisti upravljavci osebnih podatkov, ki imajo 50 ali več zaposlenih (četrti odst. 7. člena ZVOP-1 v povezavi z drugim odst. 25. člena ZVOP-1).
Društvu tako na podlagi zakona ni potrebno sprejeti posebnega pravilnika, ki bi urejal varovanje osebnih podatkov v društvu, v kolikor ima manj kot 50 zaposlenih.
To pa seveda ne pomeni, da društvo takšnega pravilnika ne more vseeno imeti. Obveznosti, ki jih društvom nalaga ZVOP-1 glede varovanja osebnih podatkov namreč veljajo za društva, ne glede na to ali pravilnik imajo ali ne. V kolikor bi društvo želelo urediti način varovanja osebnih podatkov znotraj društva in pisno urediti kdo vse v društvu sme podatke obdelovati, je smiselno, da se pravilnik vseeno sprejeme in s tem zmanjša možnost za zlorabe osebnih podatkov in s tem kršitve zakona. V kolikor bi potrebovali pomoč pri sestavi ali sprejetju takšnega pravilnika, se lahko obrnete tudi na nas.
3. Glede tega, kdo lahko obdeluje osebne podatke:
Kot že opisano zgoraj, je osnovno pravilo obdelave osebnih podatkov to, da sme nekdo osebne podatke obdelovati le, če ima za to soglasje posameznika ali pa če mu to dovoljuje zakona. Predvidevamo, da v vašem primeru zakonske podlage ni (in društvo ne izvaja kakšne posebne dejavnosti, za katero bi zakon predpisoval obdelavo osebnih podatkov), tako da so okvirji obdelave določeni izključno s soglasjem posameznika.
V kolikor je posameznik (član) podal soglasje, da sme društvo te podatke obdelovati zgolj za namene društva to pomeni sledeče:
- zgolj društvo je tisto, ki mu je član dovolil obdelavo svojih podatkov (in društvo teh podatkov ne sme posredovati tretjim osebam, če jim član tega ni dovolil – glej odgovor na prvo vprašanje zgoraj)
- društvo sme podatke o članih obdelovati (uporabljati) le za tiste namene, za katere bo lahko zagovarjalo, da gre za doseganje samega namene društva. Drugače povedano, društvo bo člane lahko obveščalo (in s tem uporabilo njihove podatke) npr. o tem kdaj je bo skupščina društva, katere dejavnosti društvo izvaja, saj se s tem dosega namen društva in so se člani zaradi tega v društvo tudi včlanili. Ne bo pa moglo društvo teh podatkov uporabiti npr. za javno objavo na spletu kdo vse so njegovi člani ali te podatke posredovati tretjim osebam za namene trženja njihovih izdelkov, saj to zelo verjetno ni skladno z namenom društva in tako s tem, za kar so člani ob včlanitvi podali soglasje.
Edina izjema, ko društvo lahko podatke o svojih članih posreduje tretjim osebam brez njihovega soglasja je t.i. pogodbena obdelava osebnih podatkov. O pogodbeni obdelavi govorimo takrat, kadar društvo posamezna dejanja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (za katere ima dovoljenje) zaupa tretji osebi – pogodbenemu obdelovalcu, ki za društvo ta dejanja opravi (prvi odst. 11. člena ZVOP-1). Primer takšne obdelave je npr. kadar društvo pošlje računovodstvu podatke, potrebne za obračun avtorskega honorarja, ko društvo pošlje imena in priimek članov tiskarni za namene izdelave članske izkaznice in podobno. Gre torej za primere, ko pogodbeni obdelovalec namesto društva izvede obdelavo podatkov. Na tem mestu naj zgolj opozorimo, da mora imeti društvo v takšnih primerih s pogodbenim obdelovalcem sklenjeni pisno pogodbo, s katero se uredi tudi postopke in ukrepa za varovanje osebnih podatkov (drugi odst. 11. člena ZVOP-1).
Matej Verbajs, višji pravni svetovalec
CNVOS
Društvu ni potrebno plačati nikakršnih dajatev. Lahko se pa izkaže, da se plača davek od dohodka pravnih oseb na koncu leta, če se preseže prihodek od pridobitne dejavnosti.
Za izvedbo klasične igre na srečo (srečelov, tombola) večje vrednosti, si mora društvo pridobiti dovoljenje na upravni enoti. Društva, ki so v javnem interesu lahko prirejajo takšne dogodke večkrat letno, ostala društva pa samo enkrat letno in ne sme glavna nagrada presegati vrednost 5000EUR (spletna stran: zakon o igrah na srečo za društva 13člen : http://www.uradni-list.si/1/content?id=42367 )
Po 4. Členu pravilnika o pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti se za pridobitne dohodke šteje tudi:
- dohodki od srečelova in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec - ne glede na vrednost enega dobitka.
Prilagamo vam povezavo s podatki novega plačila davkov in prispevkov in drugih dajatev, ki so stopili v veljavo s 01.10.2011.
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=5960%2FNov_nacin_placevanja_davkov_in_prispevkov_in_drugih_obveznih_dajatev_s_1._oktobrom_2011_%E2%80%93_navodilo_za_uporabo
Da vam pri najpogostejših plačilih prihranimo čas za iskanje, smo za vas pripravili nekaj primerjav:
PRISPEVKI IN DAVKI PRI IZPLAČILU OSEBNIH DOHODKOV:
• Davčni odtegljaj (406)
STARI RAČUN: 01100-8441224825, sklic: 19-DŠ-05983
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-40002
• Zdravstveno zavarovanje-delojemalec (501)
STARI RAČUN: 01100-3000370762, sklic: 19-DŠ-06220
NOVI RAČUN: 01100-8883000073, sklic: 19-DŠ-45004
• Pokojninsko in invalidsko zavarovanje-delojemalec (502)
STARI RAČUN: 01100-2000014903, sklic: 19-DŠ-06203
NOVI RAČUN: 01100-8882000003, sklic: 19-DŠ-44008
• Zaposlovanje-delojemalec (503)
STARI RAČUN: 01100-1000076823, sklic: 19-DŠ-06165
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-42005
• Starševsko varstvo-delojemalec (504)
STARI RAČUN: 01100-1000701794, sklic: 19-DŠ-06181
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-43001
• Zdravstveno zavarovanje-delodajalec (601)
STARI RAČUN: 01100-3000160660, sklic: 19-DŠ-06343
NOVI RAČUN: 01100-8883000073, sklic: 19-DŠ-45004
• Pokojninsko in invalidsko zavarovanje-delodajalec (602)
STARI RAČUN: 01100-2000012866, sklic: 19-DŠ-06297
NOVI RAČUN: 01100-8882000003, sklic: 19-DŠ-44008
• Zaposlovanje-delodajalec (603)
STARI RAČUN: 01100-1000074786, sklic: 19-DŠ-06254
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-42005
• Starševsko varstvo-delodajalec (604)
STARI RAČUN: 01100-1000700145, sklic: 19-DŠ-06270
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-43001
• Poškodbe pri delu-delodajalec (605)
STARI RAČUN: 01100-3000167450, sklic: 19-DŠ-06351
NOVI RAČUN: 01100-8883000073, sklic: 19-DŠ-45004
PRISPEVKI IN DAVKI PRI IZPLAČILU AVTORSKIH POGODB:
• Davčni odtegljaj (205)
STARI RAČUN: 01100-8441403402, sklic: 19-DŠ-06009
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-40002
PRISPEVKI IN DAVKI PRI IZPLAČILU PODJEMNIH POGODB:
• Davčni odtegljaj (205)
STARI RAČUN: 01100-8441403402, sklic: 19-DŠ-06009
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-40002
• Pokojninsko in invalidsko zavarovanje (221)
STARI RAČUN: 01100-2001395504, sklic: 19-DŠ-06378
NOVI RAČUN: 01100-8882000003, sklic: 19-DŠ-44008
• Zdravstveno zavarovanje (222)
STARI RAČUN: 01100-3008640594, sklic: 19-DŠ-06505
NOVI RAČUN: 01100-8883000073, sklic: 19-DŠ-45004
• Posebni davek na določene prejemke
STARI RAČUN: 01100-1001106963, sklic: 19-DŠ-06742
NOVI RAČUN: 01100-8881000030, sklic: 19-DŠ-47007
V kolikor društvo ali zavod ni davčni zavezanec (t.i. mali davčni zavezanec) davka na dodano vrednost pri izstavljanju računov ne obračunava.
Taki subjekti morajo na izdanih računih navesti, da niso zavezanci za DDV oz. običajno navedejo klavzulo: DDV ni obračunan v skladu s 1. Odstavkom 94. Člena ZDDV-1.
Se pravi, mali davčni zavezanci na računih ne obračunavajo DDV in njihov promet se ne vpisuje v knjigovodske evidence za potrebe DDV.
V kolikor pa društvo oz. zavod preseže prag 25.000 EUR obdavčljivega prometa v zadnjih 12-ih mesecih, postane zavezanec za plačilo DDV-ja. V tem primeru se mora registrirati kot davčni zavezanec, se pravi, se mora zglasiti na DURSu.
Vir: Zakon o DDV-1, Pravilnik o izvajanju Zakona o DDV-1, Zakon o društvih, Slovenski računovodski standardi – standard 33, Zakon o ustanovah, Zakon o zavodih, Zakon o računovodstvu, Slovenski računovodski standardi – standard 36
Ločiti morate funkcijo direktorice od delavca v delovnem razmerju. Ker ni nobene zakonske obveze, da bi se funkcija direktorja morala opravljati le v delovnem razmerju, se lahko pogodba o zaposlitvi prekine. Pogodba o zaposlitvi preneha na način, kot določa Zakon o delovnih razmerjih in pa sama pogodba o zaposlitvi (če določa kakšne specifične ali večje pravice kot Zakon o delovnih razmerjih). V vašem primeru bi tako prišle v poštev (upoštevajoč Zakon o delovnih razmerjih) naslednje možnosti:
direktorica poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in navede, da bo še naprej opravljala funkcijo direktorice brezplačno – odpoved se poda svetu zavoda; vendar bi ta varianta prišla najbolj v poštev, če bi direktorica istočasno tudi odstopila z mesta direktorice
ker bi bilo možno, da se svet zavoda (ki v primeru pogodbe o zaposlitvi za direktorja) nastopa v imenu zavoda kot delodajalec, ne bi strinjal, da direktor opravlja delo volontersko (npr. direktor se zaposli pri drugem delodajalcu in opravlja delo direktorja v popoldanskem času – svetu mogoče to zaradi količine dela ne bi bilo v redu), bi bilo najbolje narediti sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec (zavod) in direktorica skleneta sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V njem se dogovorita:
- da pogodba o zaposlitvi z dne … preneha sporazumno (lahko se navede še razlog npr. ker zaradi zmanjšanega obsega poslovanja ni potreb po polno zaposlenem direktorju). Potrebno je navesti tudi datum prenehanja – lahko takoj s podpisom;
- da direktorica še naprej opravlja svojo funkcijo do izteka mandata;
- da je direktorica kot delavka seznanjena s posledicami, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (to določilo je po 79. členu Zakona o delovnih razmerjih obvezno) – namreč sporazumno prenehanje velja kar se pravic delavca tiče kot če bi delavec sam dal odpoved (na Zavodu za zaposlovanje nima pravice do nadomestil za čas brezposelnosti).
Delodajalec (svet zavoda) poda redno odpoved iz poslovnega razloga, ker npr. zaradi obsega dela ne obstaja več potreba po zaposleni osebi na tem mestu ( to mora storiti z pisno napovedjo odpovedi, ki jo vroči delavcu, potem pa čez nekaj dni tudi dejansko odpoved.
Menim, da vsebinsko najbolj primerna glede na situacijo je rešitev pod točko 2. – to je sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Ostali dve rešitvi pa sta bolj »posiljeni«, sicer menim, da sta pravno možni, vendar ne odražata dejanskega stanja.
Če boste šli po poti sporazuma mora biti sporazum pisen in mora vsebovati najmanj zgoraj navedene vsebine. Na strani sveta zavoda tak sporazum podpiše predsednik sveta. Če pa je predsednica sveta istočasno morebiti tudi direktorica kot ustanoviteljica, potem bo moral to podpisati drug član sveta. V tem primeru bi predlagal, da je postopek sledeč:
- direktorica pisno predlaga svetu, da zaradi npr. manjšega obsega dela oziroma poslovanja ni možno več zagotavljati sredstev za plačilo in bi bilo smiselno, da direktorica ne opravlja več svoje funkcije v okviru delovnega razmerja – zato predlaga, da se to sporazumno prekine;
- svet zavoda obravnava ta predlog in sprejme sklep, da se s predlogom strinja in se pristopi k sporazumnemu prenehanju delovnega razmerja, direktorica pa ostaja še naprej v svoji funkciji. V primeru, da je predsednica sveta zavoda direktorica kot ustanoviteljica, potem, sprejeme svet še sklep o pooblastilu drugemu članu sveta, da v imenu sveta sklene sporazum z direktorico.
Direktorica ima tako možnost, da se zaposli drugje. Kot morebiti brezposelna se lahko prijavi tudi na Zavodu za zaposlovanje, vendar pa nima možnosti pridobiti nadomestila za čas brezposelnosti, ker je direktorica in ustanoviteljica zavoda. Namreč po 15. členu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so obvezno zavarovani tudi družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi. Obvezno zavarovana oseba pa se ne more prijaviti kot brezposelna oseba. To pomeni, da bo direktorica po prenehanju delovnega razmerja obvezno naprej zavarovana na navedeni podlagi – temu sledi tudi mesečno plačevanje določenih prispevkov. Glede na navedeno je potrebno na mestu direktorice razmišljati tudi o navedenih posledicah prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma sam postopek vsebinsko in časovno skrbno načrtovati upoštevajoč vse okoliščine in interese. Vir: Senka Vrbica, univ.dipl. pravnica
• Zavezanci za obračun DDPO so vse pravne osebe!
• Ne zavezanci za obračun DDPO so samoupravne lokalne skupnosti ter Republika Slovenija.
• Oproščeni zavezanci za obračun DDPO so zavodi, društva, javni skladi, zbornice,…skratka vsi tisti, ki jih matična zakonodaja opredeljuje kot nepridobitne. Oproščeni zavezanci morajo oddajati obračun DDPO vendar v skladu z zakonodajo, ki jim jo posamezen zakon nalaga (Zakon o društvih, Zakon o ustanovah,…)
Pri obračunu DDPO upoštevamo vse prihodke, tako pridobitne, kot nepridobitne. Oproščeni zavezanci oddajajo obračun DDPO tudi v primeru, kadar opravljajo le nepridobitno dejavnost. V kolikor pa opravljajo tudi pridobitno dejavnost, se od vseh dohodkov, ki jih upoštevamo, izvzamejo nepridobitni prihodki.
Potrebno je poudariti, da cilj oproščenim zavezancem za obračun DDPO ni pridobivanje dobička. Lahko se opravlja tudi pridobitna dejavnost, vendar ne z namenom pridobivanjem dobička, temveč za potrebe svojega delovanja.
Dejavnost je pridobitna, v kolikor je izpolnjen vsaj eden od dveh naštetih pogojev:
1. Če se opravlja dejavnost zaradi pridobivanja dobička,
2. ali pa zavezanec konkurira na trgu z drugimi zavezanci po Zakonu o DDPO.
• Namenska javna sredstva,
• članarine, prostovoljni prispevki članov,
• donacije
• volila, dediščine,
• izkupiček oz. denarna protivrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje
• avista obresti na transakcijskem računu
• Sponzorska sredstva,
• najemnine,
• plačila članov in nečlanov za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih dogodkih, ki jih organizira zavezanec,
• plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na predstavitvah, delavnicah, seminarjih,…
• dohodki od srečelova in drugih podobnih igrah na srečo
• dividende in drugi odhodki iz naložb,
Seveda, na podlagi zakonitih pravnih temeljev. Najpogostejše so pogodba o zaposlitvi (določen, nedoločen čas, polni ali krajši delovni čas – tudi ena ura na dan), avtorska pogodba, podjemna pogodba ali študentska napotnica.
Skupaj tri fizične ali pravne osebe.
DDV ni upravičen za davčne zavezance, za male davčne zavezance (se pravi za tiste, ki niso davčni zavezanci), pa je DDV upravičen strošek.
Vprašanje o tem, kdaj mora društvo izvesti volilni občni zbor in izvoliti člane svojih organov ni materija, ki bi jo urejal Zakon o društvih – ZDru-1 ali kakšen drug zakon. Z vidika zakonodaje tako takšne obveznosti društvo nima, saj so društva samostojne in avtonomne pravne osebe (1. člen ZDru-1) in tako zakonodaja ne posega v njihovo notranje delovanje in urejanje razmerij znotraj društva.
To torej pomeni, da v kolikor bi društvo izvedlo volilni občni zbor po poteku mandatov, s tem ne bi kršilo nobenega zakona in tudi ne bi bilo kaznovano. Bi pa takšno ravnanje lahko pomenilo kršitev notranjih aktov društva, presoja katerih pa ni stvar državnih inšpekcijskih ali nadzornih organov, temveč društva samega. Če bi npr. člani društva presodili, da takšno ravnanje škoduje društvu ali je društvi nastala škoda, bi lahko zahtevali odgovornost osebe (funkcionarja) v društvu, ki je odgovoren za nastalo situacijo – to je za situacijo, v kateri je mandat organom društva potekel, preden so bili izvoljeni novi člani.
Kot že pojasnjeno, tovrstna materija ni zakonsko urejana in je tako možne korake članov društva v takem primeru možno ugotoviti le z vpogledom notranje akte društva (če npr. statut sploh določa, da se lahko nekega funkcionarja razreši, če ne razpiše pravočasno volitev ali če se ne drži predpisanih rokov). Ob tem seveda velja upoštevati tudi okoliščino, da je med potekom in volitvami le en teden kaj je relativno malo in za društvo morda ni imelo hujših posledic.
V kolikor je mandat potekel tudi zastopniku društva (običajno predsedniku), pa društvo pred tem ni izvolilo novega zastopnika, ostaja dosedanji zastopnik še naprej vpisan v register društev (in poslovni register) kot zastopnik društva in društvo lahko naprej običajno posluje. Zgolj okoliščina, da je zastopniku mandat potekel namreč še ne pomeni, da bo ta oseba avtomatično izbrisana iz registra društev kot zastopnik. Ko bo izvoljen novi zastopnik društva po postopku kot ga predvideva temeljni akt društva (statut), lahko društvo to priglasi upravni enoti in ta bo prejšnjega zastopnika izbrisala, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji za vpis novega. Dokler pa društvo ne izvoli novega zastopnika, upravna enota sedanjega zastopnika ne bo izbrisala iz registra društev.
Matej Verbajs, višji pravni svetovalec
CNVOS
Izdajatelj:
XX
YY
D.Š.: 11111111
Prejemnik:
XX
YY
D.Š.: 11111111
Kraj in datum:
__________________________
Datum opravljene storitve:
__________________________
Valuta:
___________________________
Račun št. _____
Opis: Cena brez DDV:
Z besedo EUR:
DDV ni obračunan v skladu s 1. Odstavkom 94. Člena ZDDV-1.
Predsednik-ca društva:
